Gaja Klas, ambasadorka zvoka dragocena prijateljica, dušna sestra, me je decembra razveselila z novico, da je po dolgih letih priprav tik pred izidom njen prvi samostojni CD!
Naklonila mi je čast skupaj z njo osnovati in voditi svečani dogodek, ko bo »novorojenec« z naslovom SANJE KRISTALNEGA SRCA ljubeče in unikatno predstavljen svetu. Pri nama z Gajo nič ne more biti klasično in predvidljivo, kar je bila rdeča linija dogodka, začinjena z belimi pikicami. Hudomušno. Mušničasto. Odpičeno, hvaležno, sproščeno, lahkotno in ljubko.
Kar pa ne pomeni, da so bili takšni tudi tedni pred tem. Izzivi na raznih življenjskih področjih so se nama zgostili, stari strahovi so se oglašali skozi razpoke zavesti, naštevali vedno nove razloge, zakaj bi bilo dogodek bolje prestaviti … Vsi simptomi skratka, ko delaš nekaj res pomembnega in greš v PRAVO SMER, pa del tebe poskuša sabotirati, da bi te le ohranil nekje v senci, majhnega in nevidnega in nesrečnega. Ker pa te finte uma obe že poznava in znava tudi poseči po vsej možni podpori odznotraj in odzunaj, sva se seveda pojavili na prizorišču, torej v Kristalni palači, minulo soboto zvečer.
Saj ne, da je bilo težko izpeljati predstavitev, sploh ne! Z Gajo sva navajeni nastopati pred publiko in sva v tem povsem suvereni. Nekaj je bilo drugače. Šlo je za tveganje ranljivosti, ko se izpostaviš v svoji pristni energiji, si dovoliš zasijati in biti povsem v trenutku, svojstvena, odpreti srce na stežaj in se pokazati kristalno iskrena, spontana, brez strahov in pomislekov. Ljudje, s katerimi prideš podelit in izmenjat darove, te namreč začutijo v vseh odtenkih in pretoka milosti ni, če nisi TI – TI.
Prvi najin skupni dogodek, čeprav govoriva o tem že leta.
Planeti so bili postavljeni direktno, torej sami blagoslovi v atmosferi.
Dogodek je bil med dvema mrkoma, kar poudarja energetski naboj tistih dni.
Že nekaj časa sem se izogibala javnim nastopom, ker je bila moja pozornost drugje.
Prvi CD je kot prva knjiga – praznik rojstva dušnega daru in poguma razgaliti svoje srce.
Gaja je ena redkih ptic, s katerimi letim že dolgo, ker se znava imeti radi v vseh najinih posebnostih in sva ravno dovolj »čudni« vsaka na svoj način, da sva v tem komplementarno kompatibilni. Devici po horoskopu, po baziju pa jaz zemlja ona voda, kar se je umetniško prepletlo na sobotnem praznovanju.
Do zdaj že veva, da poslanstva ne opravljava midve, temveč se dogaja skozi naju, če mu le dava dovolj prostora in slediva notranjemu vodstvu ter pri tem ne dopustiva starim vzorcem delati zmede. V tem sva vsaka zase in skupaj dovolj uglašeni, da se lahko zgodijo čudeži, kakšnega smo vsi skupaj ustvarili v soboto. Vsak drugače, vsak po svoje, v vseh nas še kar odmeva in naj odmeva, dokler se ne srečamo na podobnem dogodku v Mariboru februarja.
Naj vam samo še zaupam svojo namero, s katero sem se podala v kristalno doživetje.
V soboto je bil 19.1. in na ta datum mi je pri treh letih umrl oče. Izguba, ki jo dokončno prebolevam šele zadnja leta ob pomoči zame ustvarjenega psihoanalitika in ljubeče ljubečega moža. Ob zdravljenju posledic te srčne rane sem skozi leta odkrila fascinantno področje nezavednega in prodrla globoko v zakulisje sveta, kar se je izkazalo kot moje resnično, dušno poslanstvo.
Prošnja Univerzumu tokrat je bila, da se v metulje spremenijo vse preostale ostaline preteklosti (globinska žalost, osamljenost in zapuščenost, občutek nevrednosti, žrtve, nemoči, neuspeha, neustreznosti, nesmisla in še kaj), ki so kot plevel polnile mojo podzavest in dušile cvetje na dragocenem vrtu mojega bitja.
Če ne prej, se je to zgodilo v trenutku aktivacije, ko me je Gaja ob koncu programa odtrgala s tal kot mušnico in me zavrteeeeeeeela nekaj krogov v polet. Hahahahhahahahhaha, vedela sem, da mi bo to naredila, in hvaležna sem, da je prijateljstvo obe poneslo daaaaleč naprej v osebnem razvoju.
Hvala Gaji in vsem, ki ste skupaj z nama vstopili v svet neskončnih možnosti, kjer sanjamo in živimo samo še kristalne sanje. Če kdo še nima CD-ja, ga lahko dobi pri Gaji Klas.
Fotografije: Luka Lobnik