umetnost-improvizacije-naslovna

Umetnost improvizacije ali kaj mi dogaja?

· Čas branja: 4 min

Zdaj je čas, ko po mojem štejeta samo še iskrenost in pristnost, ker maske odpadajo z nas … tudi moje. V glavnem ljudje menijo zame, da sem vedno pristna, ampak seveda nisem vedno (tako kot kitara ni vedno uglašena). Sploh ko pride tema na snemanje videov, kar je moja šibka točka … pravzaprav je bila, ker že orjem ledino.

umetnost-improvizacije-2Zadnji teden se trudim z videi, česar sploh nisem navajena in kompliciram zraven do onemoglosti, ko se poskušam znajti s kapacitetami in tehnikalijami, ki so mi trenutno na voljo. Poleg tega nimam pri sebi ne maskare ne kakega drugega »polepševalnega« sredstva, tako da v tem pogledu furam pristnost. Tako noro drugače je biti sproščena v živo, v osebnem stiku, kot skozi te videe! Ful težko se vživim v to, da me na drugi strani dejansko nekdo posluša, ko pa je vse en tak monolog.

Predavanje je čisto drugače, vidiš obraze ljudi in čutiš njihovo energijo, se zliješ vanjo in vse ti je kristalno jasno, flow steče in komunikacija zapleše svoj čarobni ples. To je tista moja … dodana vrednost pri dogajanju v živo. Tako pa sploh nikoli ne vem, kdo me bo dejansko poslušal, v kakih okoliščinah, kakšne reakcije bo sprožalo v osebi … skrajnje ranljivo dejanje in ročna zavora pred tem mi počaaaasi popušča.

Verjetno si skozi tehnične komplikacije dajejo duška moji strahovi pred izpostavljanjem, ampak kot vidite, se z njimi hrabro soočam in zaupam, da je smiselno. Hvala vsem, ki ste mi posvetili svoj dragoceni čas in slišali, kaj sporočata moja duša in srce skozi Uglašeno ali na strani Karte zdravljenja skozi psihologijo vizije, na kateri temeljijo Karte zdravljenja. Imam celo eno divjo pisateljsko/predavateljsko idejo, s katero sem noseča že nekaj mesecev, pa bo počasi dosegla točko zrelosti zgleda. Ko je čas, je čas.

umetnost-improvizacije-3Sicer pa … zadnja dva tedna živim na barki v suhem doku na slovenski obali, kjer smo bili pred uvedbo izolacije in tukaj kar ostali, če poenostavim zgodbo. Razen zadnjih nekaj dni, ko je res noro pihalo, v suhi marini potekajo dela na nekaterih barkah, zaradi česar je po malem hrupno do večera (kar je eden od izzivov, kar se tiče snemanja videov). Tudi moj dragi ima precej dela z rihtanjem barke, ki je imela nekaj ran, pa jih celi s kitom, poliestrom in podobnimi zadevami. Sin Bor večino časa posveča električni kitari; užitek ga je opazovati, kako skokovito napreduje – eden od dobrih stranskih učinkov obilice časa. Pa mačka Negra je z nami seveda, ki se prilagodi na vsako našo pustolovščino in včasih poskrbi za kak smehič, recimo ko se spušča z barke na tla po lestvi.

Čas se mi čudno preliva, prav abstraktno polzi mimo mene, skozi mene, okoli mene … ne znam niti opisati. Nenehno nekaj počnem, pa nič kaj dosti ni narejeno. Poskušam se ne priganjati in ohranjati potrpljenje s sabo, ker nisem tako učinkovita, kot si zamišljam, da bi se dalo biti. Zavedam se, da se dogaja marsikaj več kot »le« virus na pohodu, pa se sploh ne trudim razumeti, kaj nam prinaša prihodnost, ker vem, da so vse le ugibanja.

umetnost-improvizacije-1Nekakšna praznina je zavladala v meni, ko vsi nastavljeni plani (želela sem dodati novo branžo v svoj lajf) naenkrat več niso aktualni. Pa sem se jih fuuuul veselila in mnogo vsega vložila vanje. Vem, da veste, kako se čuti, ker se to menda dogaja prav vsem. Je pa res, da me ni strah. Vse mi je čudno in precej neudobno, ampak sem mirna. Ker me je življenje naučilo biti mirna med spremembami v veri, da se bom znala prilagoditi … sem se že tolikokrat na skrajnje različne okoliščine in zaupam, da je vse dogajanje namenjeno razvoju kolektivne zavesti. To sproščenost privoščim tudi vam, ker olajša dihanje še bolj kot bronhi bomboni.

Da pa ne bom samo resna in ker ima vsaka zadeva svoje manj resno ozadje, naj vas še malo nasmejim s fotko mojega studia, iz katerega sem na obali – v kombiju, zaradi vetra – posnela nekaj branj iz Uglašene. Vsaj 20 min pred snemanjem mutim in mutim glede pozicije avta, nagnjenosti telefona, svetlobe in podobno. Sedim na kovčku, telefon pa je tam, kjer je na fotki knjiga, naslonjen vsakič na kaj drugega. Vadim umetnost improvizacije, hahahahaaaa, ob čemer se včasih prav smejim sama sebi in upam, da s svojim trudom vsaj tu in tam komu polepšam dan.

Polnite si srce z ljubeznijo, nastavite se na potrpljenje in ustvarjalnost, uporabite čas za pot k sebi in uživajte v vsem lepem, kar nam življenje ponuja!

Deli naprej ...